Preskoči na vsebino


Slovenski Lurd

Na željo gledalcev oddaje Pot–i smo bili na obisku v škofiji Celje, v župniji Brestanica. Za gledalce oddaje Pot–i je spregovoril domači župnik Jože Špes.
 


Slovenski Lurd, duhovnik Jože Špes - predvajaj  (trajanje 29 minut)

 

Dvigaj se krepko iz blagoslovljenega temelja dom Marijin in prinašaj slovenskemu narodu milost Lurda! Tako so zapisali na pergament, ki je bil ob blagoslovitvi, 16. julija leta 1908, vložen v temeljni kamen svetišča lurške Matere božje, kakor da bi vedeli, da bo tukaj zraslo tako mogočno svetišče, kot jih je le malo na naši slovenski zemlji. Načrtovalci, posebno arhitekt Hans Pascher iz Gradca, so stavbo z romanskimi in gotskimi prvinami tako posrečeno uskladili s prostorom, kjer leži, da zbujajo visoki zidovi in zvonik občudovanje pri vsakem obiskovalcu, ko jih zagleda pred seboj. Brestaniško svetišče ima častni naziv "slovenski Lurd", saj so ga začeli graditi ob zlatem jubileju Marijinih prikazovanj. Vanj so vgrajeni darovi častilcev lurške Marije z vse slovenske zemlje, zato je še bolj naše, slovensko. Svetišče so pred posvetitvijo opremili številni domači in tuji umetniki. Dvometrski kip lurške Marije so pripeljali iz Pariza, potem ko ga je v Lurdu blagoslovil škof Napotnik. Podobno je bilo s kipoma sv. Jožefa in Srca Jezusovega (zadnji je bil blagoslovljen v Paray le Monialu). Za popestritev velikih sten in obokov so se obrnili na slikarja Osvalda Biertija, ki je poslikal stene s prizori iz vseh skrivnosti rožnega venca, podobami svetnikov ter cvetličnim okrasjem. Tudi barvna okna so poskrbeli za cerkev: pripeljali so jih iz Innsbrucka, marmornati oltar pa so naročili v Ljubljani pri kamnoseku Tomanu. Tako se je svetišče obogatilo z izdelki, ki zdaj po sto letih pridobivajo vrednost tudi pri umetnostnih zgodovinarjih.

K velikemu ugledu božje poti je prispevala tudi razglasitev brestaniškega svetišča za baziliko leta 1929.

Vabljeni tudi vi da poromate v to lepo baziliko v Brestanici.




 

Lokacija:
Print Friendly and PDF