Preskoči na vsebino


Pastirica vidkinja Urška Ferligoj

Izpolnjujemo dolgoletno željo gledalcev, da s filmom stopimo v čas življenja pastirice Urške.


 

Kdo je bila Urška Ferligoj?

Vsekakor zgodovinska oseba, čeprav ne vemo točnega datuma njenega rojstva niti njene smrti. P. Romuald Sitar, svetogorski gvardijan, je ob kanonični preiskavi goriškega arhidiakona Josipa Antona del Mestrija leta 1716 o nastanku božje poti izjavil, da ni mogoče najti izvirnih listin, ker so bile menda uničene, ko je okoli leta 1600 zgorel župnijski arhiv v Solkanu. Trdno pa je ustno izročilo.

V svoja dela so ga »sprejeli in s tem tudi potrdili« razni zgodovinopisci: p. Franjo Glavinić (1648), goriški jezuit p. Martin Bavčar in italijanski zgodovinar Gian Giacomo D’Ischia (1684). Še zlasti pomembno je poročilo p. Glavinića, gvardijana na Sveti Gori, ki je ob pripravi na prvo stoletnico Marijinih prikazovanj zagotovo preiskal vse dosegljive pisne priče in izročilo o čudežnem nastanku svetogorske božje poti. Govori, da so bile Marijine besede Urški potrjene s čudežem. D´Ischia pa je zapisal, da so ljudje kmalu zatem začeli romati tudi iz oddaljenih dežel in strmeli nad čudežnimi dogodki, tako da so hrib začeli imenovati Sveta Gora.

Navedimo še nekatera dela z zgodovinskimi opisi. Leta 1843 je izšla v bohoričico prevedena kratka zgodovina Gaspareja Pasconija iz leta 1746 z vnesenimi podatki za naslednjih sto let. Iz leta 1883 je znano prvo slovensko knjižno delo slovenskega pisca Antona Červa v slovenskem jeziku. To je krajše besedilo o zgodovini božje poti. Leta 1967 (knjižno delo je izšlo leta 1997) je župnik in zgodovinar dr. Rudolf Klinec objavljal v Katoliškem glasu podlistek Kronanje svetogorske Matere Božje. V njem spoznavamo, kako pomembna je zvestoba našemu verskemu in ljudskemu izročilu. Ob 450. obletnici Marijinega prikazanja je zgodovino božje poti znova opisal p. Pavel Krajnik (že štirideset let v samostanu na Sveti Gori), in sicer v šmarnicah z naslovom Marijina hiša. Med drugim pove, da je Peter Flander, zbiralec zgodovinskega gradiva o Sveti Gori pri Gorici, za svetogorski koledar leta 1973 celo zapisal, da je med raziskovanjem arhivov odkril »prvo tiskano poročilo iz leta 1553 o prikazanju Matere božje na Skalnici«.

Za zgodovinsko dejstvo je tudi sprejeta prva podoba svetogorske Kraljice z Detetom, lesen kip, ki so ga najbrž po prikazanju leta 1539 postavili v zasilno kapelo in se je ohranil do današnjih dni. Izpostavljen je v kapeli prikazanja. Ohranjanju spomina na Urško Ferligoj pa od 290. obletnice kronanja svetogorske Marije, leta 2007, služi še Urški posvečena spominska soba. Zanjo je poskrbel goriški muzej skupaj s samostanom v sklopu Marijanskega muzeja.

Stoletno izročilo
V vasi Grgar pod goro Skalnico je živela družina Ferligoj, ki je imela hčerko Urško. Grgarci še danes vedo za njeno rojstno hišo; zdaj se tam pravi »pri Piskovih«. (V zadnjem času se oglašajo domnevni daljni potomci Ferligojevih.) Ferligojevi so bili revni, toda hčerko so od nežne mladosti pobožno vzgajali. Ko je nekoliko zrasla, je Urška postala pastirica na bližnji Skalnici. Na paši je rada molila in prepevala Marijine pesmi … Tudi neko soboto, ki je zato še posebej posvečena Marji. Nenadoma se ji je prikazala nebeška Mati. Prosila jo je, da prenese ljudem naslednje sporočilo: na gori naj si sezidajo cerkev in jo tam prosijo milosti. Urška je ubogala. Prestati pa je morala veliko hudega od svetnih oblasti. Marija jo je trikrat čudežno rešila iz ječe. Preprosti ljudje so ji verjeli. Najprej so na gori postavili kapelico in začeli častiti Devico Marijo. Že dve leti po prikazanju so pričeli na Skalnici zidati veličastno cerkev. 12. oktobra 1544 je bila posvečena. Ko je izpolnila Marijino naročilo, se je Urška spet umaknila v skritost, kakor je v skritosti živela pred Marijinim prikazanjem. Ljudje pripovedujejo, da Urška po teh dogodkih ni več dolgo živela. Pokopali so jo na tedanjem pokopališču v Grgarju tik ob cerkvenem zidu. Ko so pozneje župnijsko cerkev povečali, je Urškin grob, pravijo, prišel prav pod glavni oltar.

Na Gori, kakor prej!
Od časa prikazanja Sveto Goro čuva neka višja sila. Človeška zloba in težki časi lahko razrušijo cerkev, odnesejo milostno podobo, vendar z obličja zemlje ne morejo izbrisati svetega kraja. Neprenehoma bo k sebi privlačeval nešteta srca.

Leta 1717 so upravitelji Marijinega svetišča na Sveti Gori dali kronati Marijo, saj krona na Marijini glavi naznanja poveličanje tudi vsem vernim za zvesto vero in dobra dela. Tudi tako so tankočutno odgovorili na potrebo trpečega ljudstva po zadušenem kmečkem uporu na Tolminskem, v Brdih, na Vipavskem in Krasu leta 1714, ki je zaupno, hvaležno in z ljubeznijo prihajalo na Goro prosit milosti, da je zdržalo v nesrečni usodi.

Iz srca se vsem zahvaljujemo za sodelovanje in naj vam dobri Bog povrne v večnosti.

Grgar je že zemljepisno (leži v kotlini tik ob vznožju jugovzhodne strani Sv. Gore), predvsem pa zaradi Urške Ferligoj neločljivo povezan s Sveto Goro. Milostno sporočilo ljudem je namreč posredovala deklica iz njihove vasice, ne iz nekega velikega in pomembnega mesta. Vsako jutro ob petih se slišijo svetogorski zvonov.

Matjaž Kravos, župnik v Grgarju je povedal.
Od vedno so Grgarci povezani s Sveto Goro, čeprav vsej koprski škofiji ta božja pot veliko pomeni. Na to, da se je razodela domačinki Urški, smo v Grgarju zelo ponosni. Prepoznavnost ne samo Grgarja, ampak tudi Goriške sloni v veliki meri prav na Urški Ferligoj. Očitno je bila Urška nekaj časa pozabljena. Župnik Filipič je naredil velik korak, da se je njeno ime spet priklicalo v spomin. O spoštovanju Svete Gore so me kot župnika, ki pride za nekaj časa in gre, Grgarci marsičesa naučili. Prireditve ob tej priložnosti je gotovo na to spomnile slehernega domačina. Pri starejših je vedenje in čut za Sveto Goro bolj razvit, prav tako poznajo zgodbo o nastanku božje poti otroci, ki so različno sodelovali pri programu. Grgarci so vedno sodelovali pri slovesnostih in tudi drugače največ pomagali Sveti Gori, čeprav je pomoč prihajala iz vseh okoliških župnij, letos pa bodo še bolj. Tudi formalno se je pastoralni svet župnije Grgar o poteku letošnjih praznovanj pogovoril s svetogorskimi frančiškani. Marija na Sveti Gori je povedala zelo malo: Prosite milosti, a je to še danes zelo aktualno.

Pišite nam še naprej tako zvesto na elektronski naslov  
oddaja.pot-i@telemach.net

 

Kopiranje oddaj Pot – i brez dovoljenja avtorja ni dovoljeno!

Vir:  Krščanske TV oddaje POT - I na RKC - uradna stran

Vse pravice pridržane.

Mir in dobro !






















 

Lokacija:
Print Friendly and PDF